Upokojenka Helena Tivadar, rojena Lendavčanka, ima zelo zanimiv konjiček – to je zbiranje okrasnih zvončkov. Je edina zbirateljica zvoncev v okolici.
Njeni pisani zvonci krasijo dnevni prostor v družinski hiši. Manjši in malo večji so razvrščeni na lepo izdelanih policah po celem zidu dnevne sobe, skoraj pravi kravji zvonci pa visijo s stene. Vseh skupaj jih je že čez 1000. Vsak ima drugačen glas, vsak izmed njih jo spominja na kakšen dogodek ali osebo, od katere je zvonček dobila.
Prvi zvonec ji je podarila znanka iz Héviza na Madžarskem. To je kristalni zvonec iz modrega in prozornega stekla, ki zvoni z nežnim visokim zvokom. Nato je začela sama iskati zvonce v prodajalnah. V svoji zbirki ima porcelanaste, steklene, keramične, lesene, kovinske in še kakšne zvonce. Vsak se oglaša drugače in vsak je zanimiv.
K večanju števila zvoncev na policah in steni so prispevali tudi sinova, prijatelji in znanci. Ti so ji prinesli zvonce s svojih potovanj po svetu. Tako ima keramični zvonec iz Brazilije, s Kube, iz ZDA in Kanade. Največ jih je iz krajev, ki jih je obiskala sama: iz Madžarske, Grčije, Tunizije, Izraela, Jordanije … Nekateri imajo certifikat, to je potrdilo, da so bili narejeni v svetovno znanih tovarnah porcelana. To so zvonček z božičnim motivom iz Kölna, svetlo rjav zvonček s cvetličnim vzorcem iz tovarne Zsolnai na Madžarskem in tudi zvonček iz tovarne v Angliji, ki med drugim izdeluje porcelan za angleški dvor.
Najljubši zvonček gospe Helene Tivadar je preprost železni zvonček, ki ga je izdelal njen oče, ki je bil izdelovalec kotlov za žganjekuho. Njegovo cingljanje je ob božičnih večerih še kot otrok poslušala v domači hiši.
