Velikonočni pirhi so ljudske umetnine. Lahko jih izdelujemo s pomočjo naravnih barv in s preprostimi tehnikami, s katerimi lahko domišljiji pustimo prosto pot in se prepustimo ustvarjalnemu klicu v sebi.
Za predstavitev izdelave velikonočnih pirhov smo zaprosili Evo Tivadar, nosilko naziva ljudski umetnik domače obrti na Madžarskem, ki je obenem tudi vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije kot nosilko izročila Izdelovanje prekmurskih remenk.
Eva je pisno odgovorila na naša vprašanja.
Nam lahko poveste kaj o tehnikah izdelave pirhov?
Pirhe so v naših krajih izdelovali v treh tehnikah.
1. Poznamo pirhe, izdelane z naravnimi barvili (predvsem s čebulnimi olupki).
2.Praskanke: ta tehnika je bila v Hetišu zelo razširjena v začetku 20. stoletja. Jajce se najprej pobarva, nato se z ostrim predmetom (žepnim nožem) v lupino vpraska vzorec.
3. Batik tehnika je najtežja in zahteva kar veliko natančnosti in spretnosti. Za delo se
uporablja pisalka. To je v bistvu kovinski lijaček na držalu. V pisalko-lijaček nasujemo čebelji vosek, nato se lijak segreva nad svečo in ko se vosek stopi, z njim pišemo-rišemo vzorec na jajce. Tam, kjer je narisan vzorec barva ne prime. Po barvanju je treba vosek stopiti nad plamenom – tako dobimo čisto gladko površino in pokaže se vzorec, ki je bil narisan. Sama izdelujem pirhe v tej, batik tehniki. Tehnike sem se naučila v otroštvu od babice, kasneje pa od mame. Nato je vse skupaj počasi začelo toniti v pozabo in pred približno 25imi leti smo pri nas doma začeli obujati ta lepi običaj in ponovno izdelovati pirhe v tej tehniki.
Svoje znanje o tehniki in njenih skrivnostih sem izpopolnjevala na raznih izobraževanjih na Madžarskem in tudi pri nas. Veliko sem se naučila od Elizabete Urisk, ki je kot prva začela izvajati razne delavnice in tudi ona je organizirala prve razstave pirhov v Dobrovniku.
Ko sem osvojila tehniko, sem se poglobila v raziskovanje starih vzorcev. Vsaka pokrajina ima svoje značilne vzorce. Zlasti Madžarska, kjer je ta tehnika na zelo visoki ravni. V Sloveniji so najbolj znani belokranjski vzorci (belokranjska pisanica).
Meni najljubši so hetiški vzorci. Te sem začela risat, sprva najbolj preproste, nato pa jim dodala še osebni pečat. Sedaj lahko rečem, da imam bogato zbirko lastnih vzorcev, ki imajo korenine v mojem Hetišu.
V Sloveniji sem svoje pirhe dala na cenitev na obrtno zbornico, kjer sem prejela certifikat SLO ART CRAFT.
Na Madžarskem sem pridobila naziv népi íparművész.
Leta 2014 pa sem bila v Sloveniji vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine, kot nosilka dejavnosti izdelovanja prekmurskih remenk. To je najvišje možno priznanje za ohranjanje kulturne dediščine v Sloveniji in je to v bistvu Unesco-v register.
Hetiški vzorci so podobni, kot na hetiških vezeninah. Tradicionalne barve hetiških pirhov so rdeča in modra. Izredno intenzivna barva (zlasti modra) je zato, ker za izdelovanje uporabljam povsem bela jajca. Tako je to bilo nekoč tudi v naših krajih. Navadno se za pirhe uporabljajo kokošja jajca. Izziv pa je tudi narediti pirh na jajcih drugih živali.
Izdelovanje pirhov je zame velik izziv. Hobi, ob katerem se sprostim in dam svoji domišljiji in idejam prosto pot, hkrati pa ohranjam bogato dediščino naših prednikov.