5 C
Lendava
torek, 11. februarja 2025
DomovLendava nekočOb 30. letnici odprtja Bukeš čarde

Ob 30. letnici odprtja Bukeš čarde

Na predstavitvi projekta Kabinske žičnice na soparno petkovo popoldne konec junija 2021 v Kulturnem domu v Dolgovaških Goricah, je razgreto vzdušje dogodka na trenutke začinil ponižujoč in vzvišen odnos nosilcev projekta, ki propagira največji poseg v gosto naseljeno območje Lendavskih goric v zadnjem obdobju. Polno dvorano domačinov, ki se še z zadnjimi močmi trudijo obdelati najboljše vinogradniške lege, so prepričevali, da v goricah ne znamo prodati špricerja, ignorirajoč epidemiološke ukrepe v zadnjih dveh letih, ki so brez izjeme prizadeli prav gostinstvo in turizem. Turistični delavci so se prezaposlili, lastniki družinskih vinskih in gostinskih hramov, kjer prihaja do menjave generacij, so pozaprli, izgubili voljo ali prodali. Ko skupine turistov prihajajo v Lendavo, se trudimo s preostalimi in drznimi, ki so na podlagi preteklih družinskih tradicij vendarle pripravljeni sprejeti goste v današnjih negotovih časih.

Pravzaprav je gospod s predstavitve imel do neke mere prav, danes se, z izjemo ponudbe pri stolpu Vinarium, obiskovalci Lendave, popotniki, turisti, izletniki in kolesarji lahko odpočijejo in okrepčajo le po vnaprejšnjem dogovoru, za liter in slatino, za dva ali tri obnemogle popotnike med tednom nihče ne odpre vrat. Tudi vesele družbe prijateljev, kolegov in nenazadnje, Lendavčanov bi se rade skrile v kakšno prijetno senco pred nadležnimi pogledi in zlobnimi jeziki in v intimi prijetnega ambienta in gostoljubnega domačina použile dane redke trenutke sproščenega ugodja in zasebnosti.
Ampak dragi moji, Lendavčani smo imeli takšen kotiček za pobeg, silvestrovanja, krstitke, rojstnodnevne zabave, prvomajske in velikonočne popoldneve, sindikalne izlete, veseli december, spogledovanja in ljubimkanja, da celo ob živi glasbi, da dragi gospe in gospodje, to je bil lokal z danes že prestižnim statusom za pogret želodec in privezat dušo. To je bil eden in edini takšen prostor, njegova lastnica pa »edinstvena gostiteljica od Karavank do Lendavskih goric«, Katarina Solar. Letos, 3. septembra je minilo 30 let od otvoritve slavne prve in edine lendavske čarde, Bukeš čarde v Dolgovaških goricah.
Še kot šestnajstletno dekle jo je mama podila v tujino, ker je ocenila, da Katarina, najmlajša izmed petih otrok nima prihodnosti v domačem kraju. Bukeš je sicer z gozdom bogata, danes mejna pokrajina v Lendavskih goricah, ki je bil vseskozi prostor mešanja kultur, izseljevanja in pridnih ženskih rok. Številne družine so preživljale prav s prodajo lokalnih izdelkov (mleko, smetana, skuta, jajca, sadje, vino) stalnim strankam v Lendavi. Zato pa so morali moški, predvsem mladi fantje, med njimi številni Katarinini strici v najzgodnejših najstniških letih odriniti na Zahod, v obetajoča industrijska okolja ZDA. Kljub bogatim učnim letom in številnim poklicnim ponudbam v Avstriji je Katarino vleklo v nasprotni smeri – domotožje. Tako je izjemno učno okolje v Schrunzu v Vorarlbergu zamenjala za novo delovno mesto v kolektivu Radenske, ob otvoritvi hotela Lipa v Lendavi pa je postavila standarde hotelske ponudbe in prodaje.
Leta 1992 je že bila izjemna ženska s prvo turistično agencijo v Lendavi, je najprej uredila prostore znotraj rojstne hiše, majhne cimprane hiše z verando, nato je prostor pred hišo uredila v zimski vrt, uredila vrt na drugi strani in zadaj prizidek za stanovanjski del.

Dobra pijača, še boljša jedača, najboljša je ajdova kaša
Na jedilnik je uvrstila tradicionalne jedi iz domačega okolja: narezke z domačim kruhom, zaseko in mesom iz tunke, bograč, dodole, perece, gibanico in retaše in domača vina.
Odlična novinarka Vestnika, moja dolgoletna prijateljica in mentorica Bernarda Balažic Peček je pred dvajsetimi leti, ob 10. obletnici obratovanja Bukes čarde zapisala Sreča je na strani pogumnih, Katica Solar je »dolgoletna turistična delavka, ki je s svojo delavnostjo , iznajdljivostjo občutkom za tradicijo in pozitivno energijo lahko vzor vsem sedanjim turističnim delavcem v Pomurju«. Turizmu je posvetila celotno svojo poklicno pot, 40 let.

Naročili smo malo, a dobili veliko.
Problem z gostinskim kadrom je obstajal že takrat in kaže na kronično pomanjkanje profesionalne delovne sile v naših krajih. Že takrat je najlaže zaposlovala mlade ljudi, ki so tako pridobili dragocene izkušnje pri svojem delu, a so prehitro obupali.

Čutite, kako zelo potrebujete oddih?
Turistična in gostinska ponudba v Lendavi je najina priljubljena točka pogovora, izmenjave in kresanja mnenj, kjer čutim, da sem ji vsebinsko dorasla. Ko pa je pred časom beseda nanesla na Hotel Vinarium, me je v svojem stilu grandiozno zavrnila, češ, da je ona podoben projekt pred leti usmerjala sama. svojih začetkih je nekatere lastnike lepo urejenih vinskih kleti in vikendic komaj pregovorila, da so jih dali v najem. Tako je gostom predvsem iz Ljubljane in Maribora že takrat bilo zagotovljenih 27 postelj na izjemnih lokacijah, ki so uživali na sprehodih po goricah, kopanju v zdravilišču, izletih do Balatona in po Prekmurju.
Ko sem se zgubljala med kupom časopisnih člankov, jedilnih listov, letakov, zloženk, fotografij in v knjigah vtisov, je presenetljivo pogumno in vztrajno vabila na oddih v naše kraje z odlično zasnovanim turističnim prospektom in z izjemno izčiščeno poslovno filozofijo. »Ni se vam potrebno odločati, niti za način oddiha niti za kraj bivanja. Samo k nam pridite, mi smo sredi vsega tega, mi bomo vse uredili za vas.« Če si v tem našem naselju na tromeji z Madžarsko in Hrvaško, kjer se srečujejo glasbeni vplivi, kulture, jeziki, mesto in vas, kjer segajo vinogradi v mesto in spokojnost do srca, potem si morate najeti katero od počitniških hiš, da vas bo zajel ritem vaškega življenja. Kot da nagovarja današnjega gosta, naveličanega vedno odsotnega lastnika spletnih turističnih operaterjev. Ne želijo vsi brezhibnih instantnih razgledov in stiliziranih tihožitij,

Pristnost oštarije in domačnost gospodarice je tisto, kar goste vedno znova pripelje sem.
Prihod v njen lokal je bil vedno nekako ceremonializiran, vabljiv stisk rok dobrodošlice ob vstopu v njeno gurmansko svetišče, so gostje prisegali na njeno sončno energijo, iznajdljivost in gostoljubje.Topli so odzivi domačinov, izseljencev, ki so v njenem ambientu ob ponudbi domače hrane podoživljali tople občutke domačnosti iz svoje mladosti. Katici v čast so gostje predli od zadovoljstva v komentarjih in pohvalah ter celo pesnili, tudi v stilu Prešernove Urške. Društvo psoriatikov Slovenije ji priznava celo zdravilno moč, ker so k njej prišli vsi bolni na zunaj, a znotraj tako željni topline in prijaznosti. Tukaj so se naužili prijetnosti in bili sprejeti z velikim srcem. Da pa ta sprehod skozi ganljive, zabavne, na trenutke objestne, šaljive in himnične komentarje ne bo izzvenel skrajno patetično.

Katica še vedno verjame v slovenskega gosta, največjo reklamo ti naredijo domači gostje, to je veljalo tako za agencijo kot za čardo.

K njej so prihajali turisti, intelektualci, politiki, vplivneži iz sveta zabave in politike, umetniki, glasbeniki. Po enajsti uri zvečer, ko naj bi zaprla, so pri njej potrkali domačini, Lendavčani, v retoričnem slogu »a je v Lendavi še kaj odprtega« so prihajali na špricer, pogovor, izpoved, tudi dvorjenje. Njeni energiji in odrekanju je bilo težko slediti. »Nikoli nisem zavrnila nikogar in tu sem storila napako, ker se nisem držala zapiralnega časa«. Tako je prevzemala dežurstva natakarjev v zgodnjih jutranjih urah. V vsej svoji delovni in poslovni vnemi je preslišala dobronamerne nasvete svojih strank, naj se ne žene, da se bo utrudila in izčrpala. Na koncu je obnemogla, tudi finančno, zbolela psihično in fizično. Za revijo Jana je pred desetimi leti javno in pogumno spregovorila o ženskah, ki so zašle v brezno alkoholizma. Opozarja na dvoličnost v družbi, ki tolerira moško odvisnost in prezira ženske, ki se ne bojijo spregovoriti o svoji odvisnosti.

Ste izredno sončen človek in na to ste lahko ponosna.
Vitka in urejena gospa, elegantna v svojih sedemdesetih, v svojem, danes bi rekli vintage stilu dobro reciklira svojo garderobo izpred trideset in več let, vedno pozitivna in nasmejana. Zaradi številnih življenjskih preizkušenj je zagovornica pravičnosti, prijaznosti in solidarnosti do šibkih in odrinjenih na rob družbe ter pravic živali, vsega kar danes, v družbi tekmovalnosti, izjemnosti in posesivnosti, v družbi materialnega obilja pogrešamo.
Katičino »gurmansko svetišče« deluje kot časovna kapsula nekih časov, ko se je slavilo, zabavalo, načrtovalo, veselilo in žalostilo, obujalo spomine, pelo in plesalo, skratka družilo ob kulinaričnih specialitetah v ambientu, ko smo se pustili razvajati in uživati v vzdušju trenutka in karizmi gostiteljice. Danes je sicer za zagon tovrstnih projektov dovolj finančnih sredstev, ampak za samozavestjo in pogumom tovrstne ponudbe mora stati znanje, delovne izkušnje in , nenazadnje, osebni bonton in razgledanost. V ambientu mlajše generacije danes iščejo brezčasnost, minimalistično izčiščenost opremljeni in taki so brez šarma, človekova karizma pa je neprecenljiva in za denar nedosegljiva.

Avtorica članka je Nataša Tompa Konestabo in je na tem portalu objavljen z njenim dovoljenjem. Članek je prvotno izšel v časopisu Meni- Vsi okusi Lendave v mesecu novembru 2022, ki ga je izdala Občina Lendava.

Fotografije so last Katarine Solar in delno iz arhiva FB portala Lendava nekoč.

Prospekt.
Druženje na silvestrovo 1993.
Njene pogrinjke so krasili buketki domačega cvetja, izbrano postrežno namizno posodje pa je naročila pri tedaj mladem lendavskem podjetju Keral, kjer je tedanji lastnik in direktor Jože Tompa za oblikovanje linije namizne in postrežne keramike, ki se je zgledovala v prekmurski lončarski tradiciji zaposlil akademskega slikarja Zlatka Gnezdo (1953 – 2018). Izjemnost njegovega rastlinskega ornamenta je prepoznavna in dragocena in še dandanes pleni poglede in vleče zglede.
Nastop Vlada Kreslina in Kociprove bande na otvoritvi.
Septembra 2004 v veseli družbi izjemnega cimbalista Andija Sobočana in Kersnikovega nagrajenca in tedanjega predsednika Društva slovenskih pisateljev Vlada Žabota, ko je prevzela pogostitev ob krstitkah najmlajše Kreslinove hčere.
Z otvoritve Bukeš čarde je ohranjen zapisnik dogodka z menijem, nastopajočimi v resnem in zabavnem delu ter častnimi gosti.
Draga Kati! Verjetno si od boga poslana, le od tam lahko slišimo take pohvale. Tvoja hrana je čudovita, pripravljena iz srca, balzam za dušo in upam, da jo bom lahko užil s teboj na veke.

Razgledinca.
Pravi lendavski bograč je bil v Bukeš čardi vedno na voljo.
Domači hladni pogrinjek.

Most Popular

Recent Comments