István Toplak se je rodil 23. novembra leta 1932 v Dobrovniku, izvira iz premožne plemiške družine, ki je imela v Dobrovniku žago, gostilno, mesnico in trgovino. V Brežicah se je izučil za trgovca in je takorekoč vse življenje opravljal delo prodajalca, najprej v lendavskem trgovskem podjetju Panonija, vmes nekaj časa tudi v lendavski Mehaniki in do svoje upokojitve v Merkatorjevi trgovini z železom Tribuna.
Že kot mladenič se je udjestvoval v lendavskem gledališkem društvu Svoboda, kjer je pod vodstvom in režijo svojega brata dvojčka Franca odigral številne fenomenalne vloge. V hladni dvorani Hotela Krona in kasneje v Naftini dvorani, je skupaj s soigralci iz Lendave prebil večere in noči ter vadil svojo vlogo. Vsako predstavo so najprej odigrali v sosednjih vaseh, nato pa še v Lendavi, kjerkoli so nastopili, so poželi izjemne uspehe. Nastopili so tudi izven občinskih meja in na Madžarskem.
Njegova druga velika strast je bilo zbirateljstvo, že od rane mladosti je zbiral vse kar se je dalo. Rad je obiskoval sejme širom regije, zbiral je znamke, razglednice, denar. Bil je tudi strasten šahist. Starejši lendavčani se ga spomnijo iz Krone, kje je ure in ure z prijatelji presedel ob šahovnici. Še nedolgo tega je bilo, ko mi je ob najinem naključnem srečanju za fotografiranje odrecitiral del svoje vloge izpred petdesetih let. Imel je neverjeten spomin, povedal je tudi zgodbo iz Radmožancev, ko je za vlogo moral kaditi, sam je bil nekadilec. Ko je prižgano vžigalico dal v škatlo polno vžigalic se le ta vnela, nastal je manjši ogenj, ki mu je osmodil obrvi in lase. Občinstvoje mislilo, da to tako mora o biti. Dodal je še, kar se na odru zgodi je sveto.
Dragi Pišti, nikoli te več ne bomo srečali med sprehodom po Glavni ulici, pod stoletnimi kostanji, med starimi hišami, ne bomo več slišali tvojih zgodb, ki si nam jih pripovedoval, a ohranili te bomo v lepem spominu.
Počivaj v miru.

RIP Pisti. Žalostno da na pogrebu niti besedice ni bilo. Lepo, da se ga vsaj medij spomni. Legenda!