Preteklo soboto se je v prostorih Foto- Video Kluba Lendava odvila otvorite fotografske razstave Zorana Kolarića, z naslovom “Mimoidoči”. Zoran Kolarići prihaja iz sosednjega Čakovca na Hrvaškem in je član Fotokluba Zagreb.
Čakovčan Zoran Kolarić, rojen leta 1971, po izobrazbi računalniški programer. Že od malih nog je predan umetniškemu ustvarjanju, saj je v osnovnošolskih letih izdeloval ilustracije in risal stripe, v srednješolskih letih pa izdeloval plakate, risal karikature in portrete. S fotografijo se intenzivneje ukvarja zadnja leta. Fotografijo razume kot vizualno poezijo in sredstvo boljšega razumevanja sveta, življenja, podrobnosti, motivov, spoznavanja ljudi ter samega sebe. Velik poudarek daje vsebini, spremljevalni zgodbi in čustvih. Pri svojem ustvarjanju se osredotoča na ulično in dokumentarno fotografijo, ukvarja pa se tudi s portretno in akt fotografijo. Tudi v prostem času se kulturno udejstvuje, saj se udeležuje različnih koncertov, gledaliških in filmskih predstav, bere knjige in potuje po svetu, deluje kot žirant na fotografskih salonih ter vodi in mentorira na delavnicah ulične fotografije. O njegovem umetniškem ustvarjanju pričajo številne nagrade z več kot 100 mednarodnih in domačih fotografskih razstav, salonov in delavnic, saj je svoje fotografije razstavljal v 40 državah sveta na več kot 80 fotografskih salonih in razstavah, nagrajene pa so bile več kot 50-krat. Je tudi akreditiran z umetniškim fotografskim nazivom EFIAP.
Razstava Mimoidoči je razstava, pri kateri gre za cikel 30 črno-belih fotografij, katere je izbrala Biserka Sijarič. Fotografije so nastale v času Kolarićevih obiskov številnih evropskih mest, kot so Lizbona, Rimini, Istanbul, Pula, Subotica, San Marino, Šibenik, Zagreb in Praga. Tematsko jih povezuje avtorjeva želja po interpretaciji odnosa med človekom in prostorom. Namesto živopisanosti, ki je praviloma prisotna na fotografijah in razglednicah mest, so Kolarićeve fotografije značilno minimalistične. Človeške figure mimoidočih Kolarić poskuša ujeti pred kulise spominskih stavb ali v svobodi narave, pri čemer poudarja krhkost enega v primerjavi s stabilnostjo in trajnostjo drugega. Izrazito geometričnost in ritmičnost kompozicij avtor dopolnjuje s strogo monokromijo, ki dodatno poudarja atemporalnost. Osredotoča se na dragocenost vsakega trenutka, ki v igri svetlobe in sence, človeka in prostora, prinaša nekaj novega. V upodobljenih mimoidočih se lahko prepozna vsakdo izmed nas s svojimi človeškimi skrbmi, upanji, radosti in trenutki, ki tvorijo življenje.
Razstava bo na ogled predvidoma 29. novembra 2024.
Besedilo povzeto in delno preoblikovano po izvirniku avtorice Ane Žunko.
