V soboto 1. maja se je odvil Pohod ob reki Muri in ob reki Ledavi do nulte točke. Zbrani pohodniki, večina je bila članov PD Lendava se je zbrala pri vhodu v Mursko šumo, pri lovskem kurišču. Pohodniki so nato nadaljevali s svojimi osebnimi vozili do konca mogočne Murske šume, na skrbno obdelana polja, kjer ekološko kmetuje domačin, poleg tega še na prostem in z električnim pastirjem zavarovno goji bivole in avtohtono Madžarsko belo govedo. Od tukaj so peš nadaljevali ob reki Muri in njenih mrtvicah in mokriščih. Tukaj državna meja večkrat vijuga malo sem in tja, na to dejstvo opozarjajo tudi table.
Murska šuma je svojevrsten gozd, ki se razprostira ob slovensko-hrvaško-madžarski meji, južno od krajev Pince Marof in Benica, ob sotočju Ledave in Mure, na površini 361 ha. Predstavlja edinstveno naravno gozdnato krajino ob reki Muri, kjer na mnogih delih človek še ni posegel v naravo. Murska šuma je nižinski poplavni gozd, drevesne vrste, ki v njem rasejo, so predvsem listavci. Posebej velja izpostaviti mrtvice reke Mure, to so jezerca, ki so z leti izgubila povezavo z matično reko, so mrtvi rečni rokavi, ki so s svojo umirjenostjo nasprotje silovitega rečnega vodotoka. Zaradi biotske pestrosti, bogatega rastlinskega in živalskega sveta so edinstveni naravni biseri naše dežele. Med najlepše mrtvice v Sloveniji gotovo spada Muriša, ki se nahaja v neposredni bližini Murske šume. Gosti številne rastlinske in živalske vrste, ki jih obiskovalec lahko občuduje skozi vse leto, je pa tudi odličen kraj za ribolov. Posebno lep je pomladanski in poletni čas, ko mrtvice obiščejo številne ptice, ali pa čas, ko zacvetijo lokvanji. Pozimi mrtvice in jezera zamrznejo skoraj do dna, vendar vodne živali v njih kljub temu preživijo. V Murski šumi je veliko ptičjih vrst, zato je to območje ornitološko eno najpomembnejših v Sloveniji. Del Murske šume so v preteklosti želeli ohranil kot pragozd, a žal tudi ta počasi izginja, saj se tam odvija sečnja lesa. Pohodniki so se od reke Mure odpravili do nulte točke.
Če pogledamo na zemljevid Slovenije je tam kljun, katerega le redki poznajo. Naši pohodniki so pot nadaljevali po brežini reke Ledave, ki označuje tromejo med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Kot se za pohode spodobi je sledila malica in pijača iz nahrbtnika. Po fotografiranju in uživanju v čudiviti naravi je sledil povratek ob čudovith poljskih poteh. Razgledi, svež zrak, neokrnjena narava in lep sončen dan ter dobra volja pohodnikov je pomenila, da pohod sploh ni bil naporen, kot je sprva kazalo.
Foto: László Ligeti
