20.7 C
Lendava
sreda, 16. junija 2021
Domov Blog VOLITVE V CEPANJEVCIH II

VOLITVE V CEPANJEVCIH II

Volitve so v Cepanjevce prinesle svežega vetra. Meščani so oživeli, kandidati za prvega županskega golobradca pa še bolj. Srečevali so se z meščani, predstavljali svoje briljantne ideje, se dogovarjali, pogajali in obljubljali, vse v želji, da bi se povprečni Cepanjčan odločil obkrožiti številko pred njihovim imenom. Vsak od naših kandidatov pa je imel ob sebi tudi pribočnika, ki je v ozadju kalkuliral, koliko krat bo obkroženo ime njegovega ljubljenega vodje, predvsem pa spremljal vse napake protikandidatov.

Mestni gospodarstvenik, ki je stavil na ljudskost in razlagal, da bo postal princ cepanjskih src, je imel kar nekaj pribočnikov, čeprav se je v tej vlogi, sicer previdno, ker nikoli ne veš, kdo bo postal prvi županski golobradec, osebni interesi pa so le osebni interesi, pojavljal mestni izvidničar, ki je razlagal, da je edini, ki se zna iti visoko politiko.
Mestni učitelj, ki je zagovarjal red v mestu, je ob sebe postavil mestnega kričača, ki je nenehno javno opozarjal na napake drugih in bil prepričan, da je edini poštenjak v mestu ter mestnega naduteža, ki je naokoli razlagal, do so Cepanjevci nastali zaradi njega in da se že sedaj dogovarja z investitorji o novih nepojemljivih pridobitvah Cepanjevcev, pozabil pa omeniti, da so to le njegove mokre sanje.

Za rit mestnega podtaknjenca, ki je bil prepričan, da je za Cepanjevce in Cepanjčane edina prava rešitev intelektualni napredek, se je postavila mestna blondinka, gobčna in arogantna zmajevka v odcvetu, ki je vedno veliko govorila, povedala pa nič, obenem pa mislila, da je pojedla vso modrost sveta, saj se je trudila učeno in leporečno izražati tudi takrat, ko je bila na mestni veselici.
Mestnega fičfiriča, ki je bil prepričan, da je vsak Cepanjčan upravičen do vsaj treh metrov novega asfalta, je naprej potiskal mestni rokometalec, ki je svojo športno kariero obesil na klin le za to, da bi lahko asfalta željne Cepanjčane vpisoval v asfaltno knjigo, ki jo je skrbno vodil kljub omejenim pisnim zmožnostim, ki ga, kakor je sam zatrjeval, pri tem niso niti malo ovirale.

Mestni omahljivec je poudarjal transparentnost in izkušnje, kar je jasno pokazal tudi z izbiro pribočnika, saj je med vsemi izbral starosto Cepanjevcev, mestnega palčka, ki se tudi sam več ni spomnil, koliko časa je že med mestnimi modreci. Mestni palček je zagovarjal neposredni stik z ljudmi, kar je v času volitev dokazoval predvsem z njegovo aktivnostjo od vrat do vrat, ko je vrle Cepanjčane v času nedeljskega kosila učil, kako morajo voliti.
Na dan volitev so se trume Cepanjčanov gnetle pred voliščem. Vsak je hotel opraviti svojo mestno dolžnost. Kandidati so nestrpno pričakovali rezultat, ki jih lahko ponese visoko v mestno orbito. Vsak od njih je bil prepričan, da je najboljša rešitev za Cepanjevce in Cepanjčane, še bolj kot sami pa so v to bili prepričani njihovi pribočniki. A glej ga zlomka! Volitev ni bilo konec. Mestni gospodarstvenik in mestni podtaknjenec, ki sta očitno bila enako (ne)priljubljena med Cepanjčani, sta se morala pomeriti še enkrat.

Medtem ko je mestni fičfirič v kotu sobe tulil kot petletni otrok, ki so mu vzeli najljubšo igračo, in svojega pribočnika hlipajoče spraševal: »Zakaj nihče noče mojega asfalta in ljubezni?« so se na drugem koncu mesta, kjer se je odpiral šampanjec, že začele nove kalkulacije. Mestni nadutež in mestni kričač sta se z mestnim učiteljem in mestnim palčkom začela dogovarjati, da je potrebno podpreti mestnega gospodarstvenika, saj mestni podtaknjenec z zadnjim mestnim bradačem nekje v ozadju ne sme, ampak res ne sme postati cepanjski župan, ker bo vse tako kot je bilo, Cepanjevci pa potrebujejo spremembe in ne mestnih rabot. Mestni omahljivec je med dogovori glasno preklinjal in Cepanjčane, ki niso bili sposobni razpoznati njegove odličnosti, vsakih pet minut poslal tja, kamor luč le redko posveti.
Cepanjčani, naveličani volitev, predvsem pa obljub enega in drugega kandidata, so se nejevoljno ponovno odpravili na volišče, nekateri med njimi podučeni, kako morajo voliti, drugi, ki jih je bilo veliko manj, pa prepuščeni sami sebi in svoji trezni odločitvi. Napetost v mestu bi tistega večera lahko rezali z nožem.

Mestni kričač je po nekajurnem štetju glasov končno razglasil: » Imamo novega župana, mestni gospodarstvenik je postal župan! Živel novi župan!« Mestnega podtaknjenca je novica tako šokirala, da je ostal brez besed, gospodarstvenik, novi župan, pa se je le nekaj 100 metrov stran zahvaljeval vsem podpornikom, predvsem pa mestnemu kleriku ter babicam in dedkom, ki so po nedeljski maši šli na volišče obkrožit njegovo ime.
Naslednjega jutra je rahlo prekrokani novoizvoljeni župan kot Sneguljčica stal pred ogledalom, občudoval svoj profil in spraševal: »Ogledalce, ogledalce na steni povej, kdo je edini lep in pameten župan v deželi tej?« V evforičnem pričakovanju odgovora je napel svoje malček oblazinjeno telo, ob tem pa je gumb, ki je spajal levo in desno polovico srajce popustil pod pritiskom in odfrčal naravnost v ogledalo, ki se je razdrobilo na tisoče delcev…
Tako so se začela štiri leta nesreče v Cepanjevcih.
HM

KOMENTIRAJ

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

Most Popular

Recent Comments