10 C
Lendava
sobota, 18. septembra 2021
Domov Blog A v Lendavi dejansko potrebujemo "Stožice"?

A v Lendavi dejansko potrebujemo “Stožice”?

Ob prebiranju članka o novi športni dvorani s pokritim bazenom v Lendavi je mojo pozornost najprej pritegnila primerjava s hibridno zasnovanim športnim kompleksom Center Stožice v Ljubljani.
Spomin je huda reč. Običajno kratkotrajen.
Pa vendar obstaja nekaj, kar spomine hrani, pravimo mu splet. In skorajda petnajst let pozneje ni nikogar, ki bi še lahko trdil, da so Stožice le draga polomija.

Kaj drugo kot le draga polomija. Na spletu so dostopne podrobne analize, ki zgornjo trditev več kot le potrjujejo.
Načrtovalcem lendavskih Stožic toplo priporočam, da si jih preberejo, še preden se brezglavo zaženejo v načrtovanje.
Pa poglejmo nekaj osnovnih dejstev:
Gradnja lendavskih Stožic naj bi bila sofinancirana z evropskimi sredstvi – iz načrta za okrevanje in odpornost, za letošnje leto naj bi Slovenija dobila 231 milijonov. Projekt naj bi oziroma bi lahko potrdila vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko.
Občina je v projekt šla v prepričanju, da bo le-ta sofinanciran z evropskimi sredstvi v višini 85 odstotkov, razliko pa naj bi pokrila Občina Lendava iz proračunskih sredstev – z zadolževanjem.
Vrednost projekta naj bi bila 12, 7 milijona evrov. Za razliko od Občine Moravske Toplice, ki bo prav tako gradila večnamensko športno dvorano in je za projektno dokumentacijo plačala (podatki o tem so javno dostopni na spletu) 133.000 evrov (oziroma je rezervirala proračunska sredstva za ta namen), pa bo Občina Lendava plačala 939.400 milijona evrov.
Ne trdimo, da sta projekta primerljiva in je cena za lendavski projekt previsoka, tovrstne analize raje prepuščamo strokovnjakom, vendar ne moremo mimo dejstva, da višina cene vsekakor zbode v oči. Tako kot tudi dejstvo, da v sklenjeni pogodbi z izvajalcem maksimalna višina investicije znaša dobrih 16,6 mil evrov, za 4 milijone več, kot je navedeno v načrtu razvojnih programov. 30 odstotkov višji stroški so žal vsakdanjost velikih in majhnih gradbenih projektov. Vendar vsekakor niso zanemarljivi, kajti to povišanje gre v breme davkoplačevalcev in Občine. Za primerjavo, Občina Moravske Toplice bo gradila dvorano, katere investicija naj bi bila vredna 8 milijonov. Lendavska občina naj bi odkupila zemljišče v velikosti 15.442 m2 od podjetja FlawelessCode. S povezavami tega podjetja z raznoraznimi strankami v vladi se ne bomo ukvarjali, saj o tem pisali časopisi naše pokrajine in širše. Navedena parcela je bila kupljena za 581.940 evrov, oz. 37 evrov na m2. Tudi zazidljive parcele v lendavski industrijski coni so občutno cenejše. Po besedah sodnega cenilca, nepremičninskih posrednikov in drugih strokovnjakov višina cene vsekakor izstopa. Iz vsega tega lahko sklepamo, da obstaja upravičena skrb, da bodo lendavske Stožice sledile scenariju ljubljanskih Stožic. Pa poglejmo, česa se nam je bati oziroma kaj so razkrile analize gradnje ljubljanskih Stožic malo več kot desetletje pozneje.
Analiza vzdrževanja in financiranja objekta je razkrila, da športni objekti le s tržno dejavnostjo ne morejo pokriti svojega delovanja, kar v ljubljanskem primeru pomeni letno 850.000 evrov vzdrževalnih stroškov, ki jih pokriva MOL.
Projekt Stožice je po analizah strokovnjakov ‘kriv’ za bančno luknjo v višini 135 milijonov evrov. Zadnje dostopne informacije iz leta 2017 poročajo o 30 milijonov težkem dolgu do podizvajalcev, ki za svoje delo nikoli niso bili izplačani. Projekt Stožice je bil načrtovan pomanjkljivo, objekt do danes še ni dokončan, MOL pa ga kljub temu mora vzdrževati. Medtem ko je MOL največja občina v Sloveniji in ima na razpolago proračunska sredstva v višini 404.673,182 evrov, jih imamo v Občini Lendava 12.731.000 evrov. Razlika je očitna. Skoraj pol milijarde v primerjavi s pičlimi 12 milijoni.

Previdnost med primerjavami, kadar gre za visokoleteče projekte, resnično ne bi bila odveč. MOL se je s projektom Stožice uštela, opekla, kakor komu. O tem naj vsak sam presodi. Pa vendar ne bi bilo slabo malce premisliti in povprašati tudi prebivalce, kaj menijo o tovrstnih megalomanskih projektih in ali gradnje le-teh sploh podpirajo, kajti vse podražitve gradnje padejo na davkoplačevalska pleča – in v primeru milijonskih projektov gre tu za prekomerno zadolževanje, ki ga starajoče se prebivalstvo in odhajanje mladih izobražencev ne bo tako zlahka zmoglo. Da o tekočih vzdrževalnih stroških ne bomo izgubljali besed, kajti pri ljubljanskem objektu je to kar velik zalogaj, ki ga njihov proračun zmore, naš pa, vključno z načrtom za gradnjo gondole in možnimi podražitvami tistega projekta ter nadaljnjega vzdrževanja le-tega … Najbrž ne bomo zlahka zmogli. Če sploh. Evropska sredstva se resnično slišijo kot odlična priložnost za razvoj malih, nerazvitih regij, vendar je v praksi najti ravno toliko primerov nepremišljenih projektov, ki so se financirali iz tovrstnih sredstev in so se pozneje izkazali kot finančno breme za občine, kot je uspešnih, ki so kraju pomagali pri razvoju in mu dali dodano vrednost.
Tanka je črta med uspehom in porazom. In če se projekt večnamenske športne dvorane s pokritim bazenom v Lendavi tako rad primerja s Stožicami, predlagateljem projekta predlagamo, da se odpeljejo do glavnega mesta, zavijejo z avtoceste iz mariborske smeri na izvozu Tomačevo, ter si v živo ogledajo ljubljanske Stožice. In se iz njih tudi nekaj naučijo, se izognejo pastem projekta, s katerim primerjajo svojo investicijo.

S. GORTHAUR

KOMENTIRAJ

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

Most Popular

Recent Comments