20.7 C
Lendava
sreda, 16. junija 2021
Domov Blog VOLITVE V CEPANJEVCIH I

VOLITVE V CEPANJEVCIH I

Cepanjevci so zaspano mesto, kjer se večino leta ne dogaja nič. Vrli Cepanjčani obdelujejo vsak svoj vrtiček in si, ko se že srečajo, izmenjajo zadnje mestne govorice. Cepanjevci so eno tistih mest, kjer se vsi poznajo in vsak ve o vsakem vse, če ne še malo več.
V to spokojnost in zaspanost pa je kot strela z jasnega udarila vest, da se bo demokratično, brez pomoči mestne uši, izvolil novi župan. Golobradci so videli v demokratičnih volitvah priložnost, ki je še ni bilo, nekateri junaki, ki pa so si v namen volitev s pomočjo Šprince Bogračke že kakšno leto ali dve puščali brado, pa so se čez noč pobrili.

Marsikaterega Cepanjčana, predvsem tiste, ki so že okusili sodelovanje pri mestnih rabotah in vse prednosti, ki jih prinese status mestnega modreca, je žulilo vprašanje, kateri junak bo po tolikih letih nadomestil zadnjega cepanjskega bradača. Sicer skrivaj, a kljub temu vsem na očeh, so se začele kalkulacije, permutacije in variacije. O volitvah se je govorilo v prav vsaki mestni gostilni, na vsakem ovinku in celo med stojnicami mestne tržnice. Mestno trobilo, edini mestni medij, kjer je lahko vsak pošteni Cepanjčan napisal svoje odkrito mnenje in pri tem uporabil ime, ki mu je bilo trenutno bilo pri srcu, je objavljalo novice o kandidatih na dnevni ravni.

V napetem pričakovanju so na plano začela prihajati imena kandidatov, ki so Cepanjčanom obljubljali cepanjski raj, če bodo izvoljeni. Naši kandidati pa so bili vseh oblik in karakterjev, s takimi in drugačnimi lastnostmi. Samooklicani mestni gospodarstvenik, golobradec, ki je svojo brado skrival kot kača noge, lastnik treh stojnic na mestni tržnici, je obljubljal gospodarski razvoj in pri tem poudarjal, da on že ve, kako se temu streže, saj so njegove stojnice čudoviti primer gospodarske uspešnosti, ko iz nič zgradiš »stojnični« imperij, pri tem pa pozabil omeniti, da je pred leti bil deležen izdatne pomoči na eni od delitev denarja iz vreče za gospodarstvo ter da je njegov uspeh bil »podmazan«. Mestni učitelj, ki je že pol stoletja mladim Cepanjčanom v glavo vlival prepotrebno znanje, po koluarjih pa se je govorilo, da je, ko znanje ni hotelo v betice mladih Cepanjčanov, uporabil tudi lijak in ga na silo stlačil tja, kjer mu je mesto. Brado, ki je včasih pokukala na plan, je v kali zatrl, še preden je pomislila, da bi začela rasti ter tako, predvsem zaradi učenosti in trde roke, s katero bi mesto vodil, kot je sam zatrjeval, pošteno in pravično, postal ljubljenec vseh zatiranih in obupanih Cepanjčanov, ki jih je zadnji mestni bradač odstavil od mestne dojke iz katere sta se cedila med in mleko.

Mestni fičfirič, katerega edina goreča želja v življenju je bila postati cepanjski župan, kar je glasno in povsod, kjer je imel možnost, na bolj ali manj posrečen način razlagal, predvsem pa dokazoval. Kljub dejstvu, da je bojda končal visoke šole, daleč vstran od Cepanjevcev, je nenehno iskal samega sebe, kar je njegov vsakdan zapolnilo do te mere, da mu za kaj drugega skorajda ni ostalo časa. Vedno znova se je namreč izgubil in potem spet našel. Dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Brada, ki si jo je puščal za tekmo z mestnimi bradači, je čez noč izginila, Cepanjčanom pa je obljubljal ljubezen in asfalt povsod, kjer si ga želijo. Mestni omahljivec, katerega največja težava je bila stalnost, saj nikjer ni zdržal več kot pol leta, je Cepanjčanom ponujal transparentno in jasno vodenje mesta. Razlagal je, da ima izjemno veliko izkušenj na popolnoma vseh področij, od gospodarstva do urejanja mestnih gredic in da je rabotam, ki jih je bilo deležno mesto v preteklosti, potrebno narediti konec, pri tem pa pozabil omeniti, da je nagle jeze in da se, ko ga ta že popade, ne zna in ne more nadzorovati. Svojo omahljivost pa ni izkazoval samo z dejanji, ampak tudi s svojo podobo. Ker še vedno ni bil gotov, da je Šprinco Bogračko res pobralo, si je, pripravljen na vse, brado pobril, brke pa pustil.

Vsi štirje kandidati so se že dodobra pripravljali na volitve, iskali pri nasprotnikih predvsem slabe lastnosti, nevralgične točke in globoko zakopane rabote ter pri tem s svojimi pomočniki bili dejavni, kolikor se je le dalo. Potem pa se je kot strela z jasnega pojavil še peti kandidat. Čisto ta pravi golobradec. Če smo odkriti, je na njegovem obrazu bilo manj dlak kot je le-teh na nogah povprečne Cepanjčanke. Še britvice mu ni bilo potrebno uporabljati. Bil je pravi mestni golobradec, brez hiše, brez kredita in brez žene, popolnoma neprimeren za župana, povrhu vsega pa še nadut kot vsak mladič, ki v življenju ni naredil še ničesar. Pa to še ni vse! Bil je mestni podtaknjenec, ki naj bi ga v boj poslal zadnji mestni bradač. Kako je s podtaknjenci, pa vsi vemo. Lahko se »primejo« in razrastejo do neslutenih razsežnosti. Obljubil ni nič konkretnega, to pa je motilo kar precej Cepanjčanov.
HM

KOMENTIRAJ

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj

Most Popular

Recent Comments